Vsi ki živimo na podeželju si želimo dobre sosede. Tako sem si tudi jaz želela, da bi imela kakšno dobro sosedo s katero bi lahko spila kavico. Žal pa se s sosedo nekako nisva razumeli. To sem videla že na samem začetku, ko sem jo nekajkrat povabila na Illy kavo in je odklonila. Vedno je našla nek izgovor. Tako sem s tem zaključila. No, življenje pa nam včasih prinese kaj dobrega. Tako so naši sosedje prodali hišo in prišli so novi. Moram priznati, da me je precej skrbelo, kajti kar pomembno je, kdo je tvoj najbližji sosed. Ko sem jih prvič videla, sem vedela, da so to dobri ljudje.
Takoj prvi dan so prišli pozdravit in se predstavit. Kako sem jih bila vesela. Prav videlo se je, da so kot cela družina zelo dobri ljudje. Že v prvo smo se pošteno naklepetali in nasmejali. Tako sem sama omenila, da se lahko z njo kdaj dobiva in spijeva jutranjo Illy kavico. Soseda je bila vesela povabila. Rekla mi je, da se vidiva že nasledji dan. Bila sem res presenečena. Rekla mi je, da bova malo poklepetali in se spoznali.
Nisem si mislila, da bo resnično prišla naslednje jutro na Illy kavico. In res je prišla. Pozvonila je na vratih. Takoj sem vedela, da je ona. Ko sem odprla vrata, sem videla nasmejan obraz. Kako dober občutek, ko vidiš, da se boš s sosedo razumel. Tisti dan sva imeli obe čas in sva klepetali dve uri. Nisva spili samo ene kavice, ampak kar dve Illy kave. Prav dobro sva se imeli in tako sva se dogovorili, da bova kakšnih 3 krat na teden pili skupaj kavo.
Tako sem končno dobila dobro sosedo. Postali sva kar prijateljici, ki si zaupava kar nekaj skrivnosti. Vesela sem, da nama Illy kava polepša jutra trikrat na teden.